V EU se predlaga reforma obdavčitve digitalne dejavnosti

Evropska komisija je objavila predlog novih pravil za pravičnejšo obdavčitev podjetij

V državah članicah EU se digitalno poslovanje hitro povečuje. Davčna obravnava digitalnega poslovanja v EU je zastarela in državam članicam ne omogoča ustreznega doseganja fiskalnih prihodkov iz tega naslova. Evropska komisija zato predlaga reformo obdavčitve digitalnega poslovanja, ki bo zagotovila pravičnejšo davčno obravnavo digitalnih podjetij.

Razlogi za reformo

Digitalno poslovanje v Evropski uniji je v vzponu. Digitalna podjetja izredno hitro rastejo, sedanja davčna pravila pa niso v koraku z digitalnim napredkom. Zato so digitalna podjetja obravnavana davčno ugodneje kot tradicionalna podjetja, ki so fizično prisotna v EU. Trenutno je dejanska davčna stopnja za digitalna podjetja za polovico nižja od davčne stopnje za tradicionalna podjetja.

Veljavna davčna pravila obdavčitve digitalnih in tradicionalnih podjetij ne urejajo na enoten način, zaradi česar nekatere države članice EU iščejo enostranske rešitve za pridobitev fiskalnih prihodkov iz naslova digitalne dejavnosti. Evropska komisija je zato predstavila dva zakonodajna predloga, ki bosta prispevala k pravičnejši obdavčitvi vseh podjetij v EU.
 

Reforma pravil o davku od dohodkov pravnih oseb

Prvi predlog direktive zajema določitev pravil glede obdavčitve dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Omenjeni ukrep bi državam članicam omogočil obdavčitev dobičkov, ki jih na njihovem ozemlju ustvarjajo digitalna podjetja, čeprav v teh državah niso fizično prisotna. Države bi davke od digitalnega poslovanja pobirale glede na to, kje se nahajajo uporabniki digitalnih storitev.

Za določitev pomembne digitalne prisotnosti bi moralo biti v skladu s predlogom Komisije v posamezni državi članici izpolnjeno eno ali več uporabniških meril:

letni prihodki podjetja iz opravljanja digitalnih storitev v posamezni državi članici presegajo 7 milijonov evrov;
v državi članici je v davčnem obdobju več kot 100.000 uporabnikov digitalne storitve podjetja;
v davčnem obdobju je med podjetjem in uporabniki sklenjenih več kot 3.000 poslovnih pogodb za digitalne storitve.

Z novimi pravili bi se uvedla obdavčitev v tisti državi članici, kjer se dobiček iz naslova digitalnega poslovanja dejansko ustvarja. Pri tem so predvideni pragi za določitev pomembne digitalne prisotnosti v posamezni državi članici dovolj visoki, da izključujejo obdavčitev majhnih primerov, pri katerih bi stroški v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti presegali dobiček, ustvarjen z naslova digitalne prisotnosti.

Predlog prinaša redefinicijo »poslovne enote« (davčnih zavezancev) v smislu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki po novem zajema tudi tuja podjetja, ki nimajo klasične dejavnosti s fizično prisotnostjo v Sloveniji. V primeru, ko tuje podjetje izpolnjuje navedena uporabniška merila, je zavezano k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v skladu z ZDDPO-2 enako kot vsak drugi zavezanec. To pa ne pomeni, da mora tuje podjetje v Sloveniji ustanoviti podružnico ali družbo po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
 

Davek na prihodke od nekaterih digitalnih dejavnosti

Drugi predlog direktive uvaja nov začasni davek na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev. Predlagana obdavčitev bi veljala le v vmesnem obdobju, dokler se ne izvede celovita reforma  z ukrepi za zmanjšanje možnosti dvojnega obdavčevanja.

Obdavčitev bi zajemala le prihodke od opravljanja tistih digitalnih dejavnosti, ki so trenutno neobdavčene. Med takšne prihodke spadajo predvsem prihodki od prodaje spletnega oglasnega prostora, digitalnega posredništva ali prodaje podatkov na podlagi informacij uporabnikov. Začasni davek bi pobirale tiste države članice, v katerih se nahajajo uporabniki omenjenih storitev.

Davčni zavezanci za začasni davek na prihodke bi bila le podjetja, ki bi presegla naslednja pragova:

skupni letni prihodki na svetovni ravni presegajo 750 milijonov evrov;
obdavčljivi letni prihodki, ki jih podjetje ustvari v EU, presegajo 50 milijonov evrov.
Predlagana davčna stopnja znaša 3 % prihodkov, s čimer bi države članice po ocenah lahko pridobile 5 milijard davčnih prihodkov letno.
 

Sodelovanje med državami članicami

Predlog Evropske komisije predvideva tudi sodelovanje med državami članicami v obliki mehanizma »vse na enem mestu«, ki davčnim zavezancem omogoča enotno točko za izpolnjevanje vseh upravnih obveznosti v zvezi z novim davkom (identifikacijo, poročanje in plačilo). Poleg tega morajo imeti davčni zavezanci možnost odbitka davka na digitalne storitve od davka od dohodka pravnih oseb, da ne pride do dvojnega obdavčevanja.

Naslednji koraki

Zakonodajna predloga bosta predložena Svetu v sprejetje in Evropskemu parlamentu v posvetovanje.