Nezasedenost nepremičnine v določenem obdobju ne pomeni nujno spremembe uporabe nepremičnine za namene DDV
SODIŠČE EU JE IZDALO SODBO ŠT. C-672/16 GLEDE OBVEZNOSTI POPRAVKA ODBITKA DDV
Po mnenju Sodišča EU se zgolj na podlagi dejstva, da so nepremičnine več kot dve leti nezasedene, ne sme šteti, da se nepremičnine ne uporabljajo več za namene obdavčenih transakcij, če je zavezanec v tem obdobju nepremičnine vseskozi dokazljivo nameraval uporabljati za namene obdavčenih transakcij.
Pravica do odbitka DDV pri nepremičninah
V skladu s 63. členom Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) ima zavezanec pravico, da si odbije DDV, ki ga je plačal ali ga je dolžan plačati pri nabavah blaga ali storitev, če je to blago ali storitve uporabil oz. jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Nadalje 63. a člen ZDDV-1 določa, da lahko zavezanec uveljavlja pravico do odbitka DDV tudi v primeru nakupa ali gradnje nepremičnine, vendar le za tisti del, ki se uporablja za opravljanje njegove dejavnosti.
Popravek odbitka DDV pri nepremičninah
Če se po opravljenem odbitku DDV spremenijo dejavniki, na podlagi katerih je bil davek odbit, mora davčni zavezanec po 68. členu ZDDV-1 odbitek popraviti.
Skladno z 69. členom ZDDV-1 se popravek za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, razporedi na 20 let od začetka uporabe. To pomeni, da mora davčni zavezanec, ki je ob pridobitvi nepremičnine uporabil pravico do odbitka DDV, 20 let spremljati uporabo zadevne nepremičnine in v primeru, da se v obdobju 20 let od začetka uporabe nepremičnina začne uporabljati za namen neobdavčene dejavnosti, sorazmerno popraviti prvotni odbitek.
Sodba Sodišča EU
Sodišče EU je v sodbi C-672/16 obravnavalo predhodno vprašanje glede obveznosti popravka odbitka DDV v primeru nezasedenosti nepremičnine.
Po mnenju Sodišča EU se zgolj na podlagi dejstva, da so nepremičnine več kot dve leti nezasedene, ne šteje, da se nepremičnine ne uporabljajo več za namene obdavčenih transakcij zavezanca. V primeru, da je zavezanec v obdobju dveh let nepremičnine vseskozi nameraval uporabljati za namene obdavčenih transakcij in je zato sprejel potrebne ukrepe (npr. aktivno iskal najemnike, kupce), zavezancu ni potrebno popraviti odbitka DDV.
Pravica do odbitka ostane nespremenjena, če davčni zavezanec zaradi okoliščin, ki niso odvisne od njegove volje, ni uporabil blaga ali storitev, v zvezi s katerimi je v okviru obdavčenih transakcij nastala pravica do odbitka.
Če zavezanec dokaže, da nepremičnino želi uporabljati za obdavčeno dejavnost, dejstvo, da je nepremičnina določeno obdobje nezasedena, ne prekine uporabe nepremičnine za namene obdavčene dejavnosti. Davčni zavezanec zato ohrani pravico do odbitka DDV in se od njega ne sme zahtevati popravek odbitka DDV.
Vendar pa lahko davčni organi držav članic EU zahtevajo vračilo odbitih zneskov DDV z retroaktivnim učinkom, če ugotovijo, da se pravica do odbitka izvaja goljufivo ali z zlorabo.